Iz zgodovine

Pravopisna pravila so bila do leta 1899, ko je izšel prvi pravopis kot samostojna knjiga (Fran Levec, Slovenski pravopis), sestavni del različnih jezikovnih priročnikov – v Trubarjevem Abecedniku kot del pravil za pisanje začetnice (1550), v Bohoričevi slovnici kot del glasoslovja (1584), v poznejših obdobjih pa je bilo pravopisna načela mogoče najti v večini slovnic. Od leta 1899 pravopisna pravila izhajajo kot samostojna publikacija z slovarjem.

Organiziranje pravopisne dejavnosti po obdobjih

Obdobje 1930–1970: štirje pravopisi

Dokler se (sredi 30. let prejšnjega stoletja) slovensko jezikoslovje ni začelo aktivno ukvarjati s standardizacijo oz. pravopisnimi pravili, je bilo pravopisje prepuščeno individualnim pobudam. Pod okriljem Znanstvenega društva, po drugi svetovni vojni pa Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je kodifikacijska dejavnost postala kolektivna. Tako je prvi povojni pravopis leta 1950 izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, pripravilo pa njeno strokovno telo – Inštitut za slovenski jezik v sodelovanju z Zavodom za kulturo slovenskega jezika. Po smrti Frana Ramovša je bila ustanovljena Komisija za kulturo slovenskega jezika (pravopis, pravorečje in opisna slovnica), ki je pripravljala slovnico, pravorečje in pravopis. Ta se je večkrat preimenovala, npr. v letih 1956 in 1957 v Komisijo za pisavo in izgovarjavo slovenskega pismenega jezika (Letopis SAZU), v letih 1958–1971 pa je delovala pod imenom Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis. Ta je pripravila novi pravopis, ki je izšel leta 1962.

Prizadevanja za novi pravopis 1970–2001

Leta 1971 so se začela prizadevanja za nov slovenski pravopis, prve načrte so pripravili univerzitetni profesor Anton Bajec, slovenist in slovničar Jože Toporišič in dialektolog ter sodelavec pri SSKJ, Jakob Rigler. Trojica je delovala v Komisiji za slovensko gramatiko, pravopis in pravorečje pri SAZU. Njihov koncept pravil je predstavljen v Slavistični reviji s komentarjem (Toporišič – Rigler v letnikih SR 1977, 1978, 1979). Nenaklonjene notranje recenzije zlasti II. razreda za filološke vede SAZU pa so izid pravil zadrževale (gl. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom, 2021, str. 20). V spor je posegla RK SZDL (Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije), ki je v nacionalno angažiranem ozračju ustanovila sekcijo za slovenščino v javni rabi in Jezikovno razsodišče (1979–1981) pod vodstvom Matjaža Kmecla. RK SZDL je prevzela pripravo pravil, organizirala obsežno javno razpravo (Načrt pravil za novi slovenski pravopis, 1981), postavila za predsednika uredništva oz. delovne skupine za pregled pripomb javne razprave uglednega zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja in povabila avtorje k delu kot člane te delovne skupine. Do končne redakcije pravil je minilo sedem let (1988), v demokratičnem osamosvojitvenem ozračju jih je pod svoje okrilje spet sprejela SAZU.

Od prvih sodelavcev je izid pravil dočakal le Jože Toporišič, ki je kot neumorni spiritus agens vodil priprave tako vseh izdaj pravil (1990, 1994, 1997 – o spremembah med izdajama 1997 in 2001) kot tudi pravopisnega slovarja, ki je nastajal na Inštitutu za slovenski jezik. Slovar je izšel skupaj s pravili v knjigi šele leta 2001 (Slovenski pravopis 2001).

Izvedba, zlasti pa priprava slovarskega dela je bila v domeni Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je od leta 1981 del Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC SAZU). S SAZU, ki se je leta 1993 odrekla raziskovalnemu delovanju, se inštitut povezuje v okviru dolgoročnega programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«.

Delo je leta 2003 izšlo v elektronski obliki na zgoščenki, leta 2009 pa na spletu.

---

Urejanje knjižnega jezika 2012–2025

V drugem desetletju 21. stoletja je prišlo do pomembnih odločitev, ki so vplivale na boljše organiziranje kodifikacijske dejavnosti.

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU so se leta 2012 odločili, da bosta splošni razlagalni slovar (eSSKJ), ki prinaša opis občnoimenske leksike, in pravopisni slovar (ePravopis), ki gradivno razširja pravopisna pravila in uslovarja večinoma lastna imena, nastajala hkrati. Pravopisni slovar bo makrostrukturno zrasel iz pravopisnih pravil in jim dal konstruktiven pomen. Med obema slovarjema poteka redno usklajevanje podatkov o knjižnem jeziku, imenovano normativni protokol. 

Leta 2014 je bil ustanovljen slovarski portal Fran, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, nastale ali nastajajoče na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pa tudi slovarje, digitalizirane v okviru dela na tem inštitutu.

Od leta 2014 so na portalu objavljeni predlog sestavkov novega pravopisnega slovarja kot rastočega slovarja (ePravopis), od leta 2016 pa tudi gesla novega eSSKJ.

Da bi premostili aktualne normativne nejasnosti in neusklajenosti med slovarji, učbeniki, pravopisnimi pravili in interpretacijo podatkov v priročnikih, je bila leta 2012 ustanovljena spletna Jezikovna svetovalnica, ki vsakodnevno odgovarja na vprašanja javnosti. Svetovalnica ima pomembno vlogo pri izbiri tem za pravopisna pravila, saj jezikoslovci v vprašanjih uporabnikov odkrivajo jezikovne težave.

Ustanovitev nove Pravopisne komisije pri SAZU (22. aprila 2013)

V mesecu aprilu 2013 je Predsedstvo SAZU na svoji 7. redni seji na podlagi 8. alineje 2. člena in 54. člena Statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdalo sklep o imenovanju Pravopisne komisije pri SAZU. Naloga nove Pravopisne komisije je »priprava predloga posodobitve obstoječih pravopisnih pravil v skladu s pravopisno tradicijo in ob upoštevanju jezikovnih sprememb sodobne slovenščine ter skrb za njeno uveljavitev v jezikovni praksi«. Povezava:  Delovna telesa SAZU  

Preimenovanje Pravopisne komisije pri SAZU v Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU (26. maja 2016)

Vodstvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta soglašali, da se Pravopisno komisijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti preimenuje v Pravopisno komisijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Novoimenovana komisija svoje delo nadaljuje v nespremenjeni sestavi.

Sklep, ki ga je sprejelo predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti po predhodno podanem soglasju Upravnega odbora Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je mogoče prebrati tule.

Novo imenovanje (21. maja 2019)

Maja 2019 je predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti po predhodno podanem soglasju Upravnega odbora Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti potrdilo nov triletni mandat komisiji (sklep). Novembra 2019 so bili v komisijo imenovani trije novi člani (sklep), tj. dr. Kozma Ahačič, dr. Nataša Logar in dr. Mateja Petrovčič.

Spremembe leta 2022 

Septembra 2022 je predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti po predhodno podanem soglasju Upravnega odbora Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti na predlog Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša potrdilo nov triletni mandat komisiji, pri tem pa je bila v ožji sestav komisije imenovana dr. Tanja Mirtič, dr. Andrej Ermenc Skubic je postal član širšega sestava, namesto dr. Draga Kladnika je član Pravopisne komisije postal dr. Drago Perko.

Spremembe leta 2023 

Decembra 2023 je Izvršilni odbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti na predlog Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v ožji sestav komisije imenoval dr. Domna Krvino, dr. Nataša Jakop in dr. Janoš Ježovnik pa sta postala člana širšega sestava.

---

Obdobje 2025–

Z zahtevo po dinamičnih pravopisnih pravilih, v katerih bodo upoštevane potrebe jezikovne skupnosti, hkrati pa bo usklajevanje opisa knjižnega jezika z jezikovno dinamiko govorcev različnih družbenih skupin potekalo s pomočjo raziskav in aktivnim vključevanjem uporabnikov jezika (npr. s preučevanjem jezikovnih navad, anketami, javno razpravo ipd.), sta priprava pravopisnih pravil in organiziranje pravopisne dejavnosti leta 2025 prešla pod okrilje raziskovalne skupine Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dne 13. junija 2025 je bilo ustanovljeno uredništvo, in sicer Uredniški odbor in Uredniški svet. Oktobra 2025 je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU pripravljena poglavja novega pravopisa predala Uredniškemu odboru, odslej pa bo zlasti skrbela za uveljavljanje pravil novega slovenskega pravopisa.

S tem se kodifikacijo tudi na Slovenskem po zgledu jezikoslovnih okolij z daljšo kodifikacijsko prakso prenaša v ustanove, v katerih so v ospredju raziskave. Demokratičnost sprejemanja novih pravopisnih pravil od leta 2019 naprej zagotavlja po znanstvenih metodoloških standardih organizirana in dokumentirana javna razprava, institucionalno umeščenost pa članstvo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Evropskem združenju nacionalnih ustanov za jezik (EFNIL), v okviru katerega se povezujejo ustanove, ki so med drugim zadolžene za vzdrževanje normativnega standarda v posameznih evropskih jezikih – pri tem ZRC SAZU sodeluje tudi s Službo za slovenski jezik na Ministrstvu RS za kulturo.